Vstala Primorska

Nekdaj z bolestjo smo v sebe zaprli
svoje ponižanje, svoje gorje,
krik maščevanja na ustnih zatrli,
ga zakopali globoko v srce.

Toda glej, planil vihar je presilen,
kot pajčevine raztrgal okov,
šinil je zopet žar novega dneva
tja do poslednjih primorskih domov.

Strojnice svojo so pesem zapele,
zrak je pretreslo grmenje topov,
širne poljane so v ognju vzplamtele,
klic je svobode vstal sredi gozdov.

Vstala Primorska si v novo življenje,
z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!
V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju
našla si končno svoj pravi obraz.

Vstala primorska
Vstala primorska

Vstala Primorska je slovenska je domoljubna pjesma i (neslužbena) himna Primorske. Nastala je u februaru 1944. godine u kuriskom kampu na Križnoj gori iznad Cola. Dan nakon dolaska na karavelu, autor Lev Svetek-Zorin popeo se na obližnji vrh, odakle ga je odnio pogled na Vipavsku dolinu i dalje preko Krasa do Tršćanskog zaljeva. Iste večeri na mitingu je čitao svježe pisanu Vstalu Primorsku. Pjesma se proširila upravo zbog talijanskog fašizma i ugnjetavanja primorskih Slovenaca i nacionalne borbe protiv fašizma, kada je Primorje Rapalskim ugovorom pripojeno Italiji. Uglazbio ju je i, uz autorsko odobrenje, uredio Rado Simoniti 1968. za proslavu 25. obljetnice opće Primorske bune u padu fašizma u jesen 1943. godine.